Latinski napis

Marijin steber na Staromestnem trgu ni le duhovni simbol in zgodovinski spomenik, temveč tudi izjemno tehnično in umetniško delo. Njegova podoba, material in konstrukcija odražajo tako baročno estetiko sredine 17. stoletja kot sodobne zahteve za obnovo spomenika v zahtevnih razmerah praškega podnebja. Temeljno sporočilo stebra je izraženo že v latinskem napisu na podstavku: Božji Materi, spočeti brez madeža izvirnega greha, za obrambo in osvoboditev mesta je pobožni in pravični cesar postavil ta kip. To besedilo jasno kaže, da je bil steber postavljen kot spomenik zmagi praških meščanov nad tremi švedskimi vojskami. Seštevek velikih črk, ki predstavljajo rimske številke, navaja leto postavitve stebra.

M + 5 × C + 2 × L + 7 × V + 15 × I = 1000 + 5 × 100 + 2 × 50 + 7 × 5 + 15 × 1 = 1000 + 500 + 100 + 35 + 15 = 1650

Marijanski steber je pomemben tudi z vidika umetnostne zgodovine. Je prvi marijanski steber na Češkem in hkrati ena najstarejših baročnih skulptur na našem ozemlju. Njegov avtor Jan Jiří Bendl je odigral ključno vlogo pri prenosu baročnega sloga v češko okolje. Medtem ko je v Italiji in južni Nemčiji baročno kiparstvo slonelo na marmorju, je moral Bendl delati s češkim peščenjakom, ki svetlobe ne odbija tako dobro kot marmor. Da bi dosegel baročno dramatiko, je moral razviti posebno tehniko površinskega modeliranja, ki ustvarja kontrast svetlobe in sence tudi na manj sijočem materialu. S tem je postavil temelje češkemu baročnemu kiparstvu.

Skupna višina stebra skupaj z vrhnjim kipom je 15,83 metra. Posamezni deli niso trdno spojeni, temveč so med njimi nameščene svinčene plošče. Če ne bi bilo tako, bi močan veter lahko razlomil tako togo konstrukcijo. Odklon zgornjega kipa znaša do 20 cm. Teža celotnega dela je približno 130 ton. Steber stoji na prvotnih kamnitih temeljih iz 17. stoletja, velikih približno 7,8 × 7,8 metra, ki pa so globoko pod sedanjo ravnijo trga, saj se je ta od takrat dvignila. Sestavljeni so predvsem iz lomljene opuke, dopolnjene s kvarcitom, rečnimi prodniki, opeko in drugim tedanjim gradbenim drobirjem, vse pa je povezano z apneno malto. Nad prvotnim temeljem je zato gradbeno podjetje Řehoř s.r.o. vlilo nov temeljni blok iz armiranega betona C30/37 XF3. Izvirni deli Marijinega stebra so bili izdelani iz peščenjaka iz okolice Kamenné Žehrovice. Te kamne so pozneje nadomestili s peščenjakom iz Božanova. Šest metrov dolg in 22 ton težak steberni trup s korintskim kapitelom in bazo je izdelan iz kvarcita, pripeljanega vse iz indijskega območja Jaipurja. Podstavek je izdelan iz kamna Pietra Dorata iz italijanskega mesta Vitorchiano. Stebri in stropna plošča svetega prostora so iz statičnih razlogov izdelani iz mrákotinskega granita.

Kopija izvirnega kipa nastane po postopku, ki se začne z odvzemom natančnega silikonskega kalupa iz lukoprena, ki zajame vsak detajl površine. Iz tega kalupa se izdela mavčni model, ki služi kot osnova za dopolnitev manjkajočih delov po ohranjenih delih istega avtorja in po zgodovinskih fotografijah. Po dodatnem modeliranju nastane celovita podoba kipa, ki jo kipar nato prenese v kamen s tehniko točkovanja, torej z natančnim merjenjem in določanjem točk na mavčnem modelu ter njihovim prenosom na kamniti blok. Tako nastane zvesta kamnita kopija, ki ustreza izvirniku v razmerjih, volumnu in značaju detajla. Akademski kipar Petr Váňa je en mesec dokončeval kip Device Marije v najetem restavratorskem ateljeju neposredno v stavbi lapidarija, da bi imel izvirnik povsem blizu kot predlogo.

Steber pa je imel tudi praktično funkcijo. Njegova os je določala praški krajevni poldnevnik. Njegova črta je še danes označena v tlaku Staromestnega trga. Opoldne je senca stebra najkrajša in kaže natančno proti severu. Po njej so nastavljali staromestno astronomsko uro. Pozneje so natančen čas merili v Klementinumu s špranjskimi sončnimi urami. Opoldne je mož z stolpa Klementinuma dal znamenje z rdeče-belo zastavo, topničarji z grajskega bastiona številka XIX pa so izstrelili topovski strel. Po prihodu železnice in telegrafa je praški čas postal enotni časovni standard za vso Avstrijo. Steber je bil tudi izhodiščna točka, od katere so v Češkem kraljestvu merili razdalje. Obnova stebra je tako trgu vrnila ne le njegovo baročno dominanto, temveč tudi zgodovinski astronomski in geodetski element.

Gloriola Device Marije je bila izdelana po tradicionalni metodi pozlačevanja v ognju, ki pa je zelo nevarna. Metoda uporablja sposobnost živega srebra, da raztopi zlato in z njim tvori pasto. Zlato se najprej raztopi v kraljevi vodi. Nato se iz raztopine obori in zmeša s segretim živim srebrom. Tako nastane srebrno bel amalgam, ki ima konsistenco masla. Ta se nanese na kovinski predmet, ki se nato segreje nad ogljem. Živo srebro izhlapi, na površini pa ostane trdno pritrjena plast čistega zlata. Vendar pa se živo srebro pri sežigu spremeni v neviden, smrtonosno strupen plin.

Zmaga nad Švedi sodi med najpomembnejše trenutke praške heraldike. Leta 1649 je Staro mesto od Ferdinanda III. v svoj grb dobilo »roko z mečem, pripravljeno braniti odprta vrata pred vsiljivci«, in ducat praporjev setnin (iz latinščine centum – sto), med katere so bili prebivalci mesta razdeljeni med obrambo.

Rdeče polje je dobilo nov pomen, ker je začelo opominjati na kri, ki je bila prelita pri obrambi. Mestu je bila potrjena pravica do uporabe naslova Civitas Fidelissima (najbolj zvesto mesto) in hkrati so bile potrjene mestne svoboščine in pravica do mestne milice. Prvotna okrasitev znaka s turnirsko čelado se je razširila z uvedbo treh turnirskih čelad, levi pa so postali pravi ščitonosci celotnega znaka. Tako preoblikovani znak je leta 1784 brez sprememb prešel na vso Prago in je de iure obstajal do nastanka Velike Prage leta 1927, dejansko pa le do leta 1918.